nazaj u vrindavanu

tudi to potovanje ni minilo brez zanimivih peripetij...
na letaliscu u chennaiju ob 4:30 zjutraj sva se izkrcala iz taxija po 1,5 ure voznje in kaj zagledava na tabli za urnik letov? normalno, 6 urna zamuda najinega letala :) tako sva kao neki spala na tistih letalskih stolicah, po 2 urah sva se cisto polomljena kao zbudila...

kako zamuditi duhovnega ucitelja?
ja, tudi to se zgodi! medtem ko sem sel pogledat ce je kje na letaliscu wc papir-ga ni bilo sem skocil zabit cas v knjigarno, kupim knjigo in se vracam do najinega prebivalisca, nena v ekstazi maha in z roko kaze naj hitro pridem k njej, ko se priblizam na govoreco razdaljo mi pojasni, cemu tako razpolozenje, in hitro govori, laufi laufi tja u uno smer, jayapataka swami je tuki (moj duhovni ucitelj), neverjetno! rekla je da narocajo taxi, jasno sem bil prepozen, ko zalaufam na cesto, taxija in druzbe vec ni bilo...tako sem razumel cemu zamuda najinega letala, ne da bi se srecala, temvec da bi se zgresila in da bi se zopet kaj novega naucil iz zivljenske situacije...no naucil sem se to, da nikoli vec ne v knjigarno :) sala! naucil sem se marsikaj, ampak bom zadrzal zase...gre za to, da je potrebno kjerkoli si, biti trezen oziroma probat na vsak nacin ostati v povezavi z bogom, vsekakor pa cloveski...marsikaj bi lahko storil, ce pomislim za nazaj, da se to ne bi zgodilo, pa vendar se je moralo, hvala krishna za se en poduk...
pred kratkim sta se mi zgodili dve cudoviti stvari, ena je ta da sem DOJEL, da karkoli preberes je potrebno udejaniti, ni dovolj imeti o tem znanje, temvec uporabno znanje (v vaishnavskem izrazoslovju bi to bilo gjana in vigjana), to sem vedel ze prej, ampak sedaj se mi je to zgodilo v zvezi s prehajanjem skozi zivljenje brez navezanosti na prejsnje dogodke...kar pomeni, da sprejmes vse dogodke v zivljenju, dobre in slabe, in se iz njih naucis svojo lekcijo, kajti prisli so v nase zivljenje le zato, da se iz njih kaj naucimo in ne da se navezemo na njih, kajti so minljivi, tako slabi kot dobri so minljivi in bodo sli prej ali slej iz nasega zivljenja. zato ni pametno, da se na njih navezemo, kajti potem dobre objokujemo zakaj so sli, za slabe pa se sekiramo zakaj so se zgodili...
in to vodi k naslednjemu finemu faktu, da ce to pocnemo pravilno pomeni, da ne gledamo nazaj(seveda le toliko da potegnemo lekcijo iz njih) in ne naprej(seveda planiramo, ampak ne zivimo v prihodnosti, to sta dve razlicni stvari-eno je da planiras, kar je normalno, druga pa je da si govoris jutri bom, ne jutri danes), in iz tega sledi, da zivimo v sedanjosti, tako je zelo tezko biti nesrecen, sevda smo se vedno nesrecni ampak tezje kot ce zivimo v preteklosti ali prihodnosti, ker nam tako odteka energija drugam in ne ostaja za zivljenje tega trenutka. tako smo tu in sedaj in kar nam je na razpolago uporabimo kar najbolje... en banalen primer: zacnemo hoditi na treninge karateja...ucitelj nam pojasni, da so treningi vsak dan ob 7pm. in do crnega pasu je potrebno 6 let. uf si recemo vsak dan 6 let ob 7pm je treba tja pa trenirat 2 uri... ali pa ce si vsak dan ob 7pm reces, aha sedaj pa trening. tu vlozimo energijo le za tisti trenutek, ko je potrebno it na trening in ne za vseh 6 let u naprej. neverjetna razlika!

sam let je bil ok, potem taxi do vrindavan iz delhija, 3 ure (100km), kar ze veste iz zacetka najine poti, se vedno se mi zdi neverjetno, da porabijo 3 ure za 100km...potovala pa sva s takim taxijem, da sem mislil da ne bo prezivel niti cetrt poti :)
tukaj pa temperaturni sok! zima!!! ponoci se spusti pod 10, podnevi pa je lepo ce soncek posije, okoli 20. ker nama je menedzer pozabil dati ekstra deke ob 11pm ko sva prispela, sva celo noc trepetala pod najinimi spalkami, ki zgleda niso dovolj debele...no takoj zjutraj sem se zmenu za dve debeli deki :) aja, spiva v isti sobi kot na zacetku potovanja, lep zakljucek, zacetek in konec na istem mestu, doma-v krishninem prebivaliscu...lepa simbolika, pridemo in se vrnemo v krishnino prebivalisce tudi kot duse!

kaj, a ce komaj cakava da prideva nazaj? bhakte so nama rekli, mogoce za prvic u indiji 2 mesca kr dolga, mal bo prek glave, sam ko se vrneta pa vama bo bad za indijo... no, nama se ne gre nazaj :) hoceva se!!! indija je le indija... mislim, da gre tko nekako: indija in preostanek sveta! zato me bo vedno vleklo nazaj, mislm da neno tud!