leaving puri :(

torej spet zapuscava se eno mesto, ki nama je prirastlo k srcu...
zanimivo je to, da v vsakem mestu v katerem prebivava, ga vzljubiva in nama je zelo tezko ga zapustit...spomnite se bloga o mayapurju, nisem ga hotel zapustit, ampak puri, skoraj ne morm verjet, ampak tu je vedno bolje...puri res nocem zapustit...
in razmisljam kaj je pravi razlog? u mayapurju so bila bozanstva, navezal sem se na jutranje programe in bozanstva, tu sem se navezal na ljudi!
ljudje tu u puriju-sveto mesto, imajo takooooo veliko srce, da sprejmejo vsakega turista, seveda ce jih tudi on sprejme... ljubim te ljudi tukaj in jih zapuscam s solzami v oceh...ljubim ocean v katerem se je tudi gospod chaitanya kopal in se zato ne razlikuje od svetih rek, ljubim pesek ob oceanu, ljubim nas hotel love&life...na vse sem se pretirano navezal, hehe, mogoce je to narava svetega mesta, da te ne spusti iz svojega objema...u glavnem pretirano custvenim ljudem tega kraja ne priporocam :) kajti zelo zelo zelo tezko se ga spet zapusti :(

po malo vec kot mesecu dni u indiji sem zacel pocasi razumeti indijce, jim priti pod kozo, mislim da tudi oni cutijo da sva ze nekaj casa indijca in tako te spustijo zraven, tudi prodajalci mimo svojih manter za prodajat...ko te vidi te sicer oblaja s prodajno mantro, ampak ko ga vprasas si kaj prodal danes, bo kaj kruha za familijo ali pa greva na caj jest placam, so takoj za in hocejo oni castit, s tem da se totalno odprejo in super se je pogovarjat z njimi. glavna razlika med njimi in zahodnjaki je mentala... njihov um ni tezek 100 ton... zlahka se pride do duse in zlahka se spoprijateljis. resnicno srcni ljudje, ljubim jih!!!

tu kjer sva zivela zadnjih 10 dni, priporocam to ulico vsem prislekem u puri - chakratirtha road... d best ulica na svetu! z vsemi stanujocimi se poznava in ko gres mimo po cesti, vsak naju pozdravi ali vpije haribol! noro!!! kot da bi tu zivela 10 let in ne 10 dni... resnicno bom pogresal vsakega posebej; najin hotel love&life, bili smo sosedje z mataji karmen, potem super sosed in sedaj zelo dober prijatelj aki iz hiroshime, oba ze odsla pred nama, se pa spet dobimo v mahabalipuramu za praznovanje bozica in novega leta, jupiiii, pogresal bom naso banana-mataji-prodajalka sadja, ki je vsak dan prinesla veliko kosaro na glavi iz glavne ceste par km stran, pogresal bom dobrega prijatelja santosa, ki zivi tu v puriju in je oblikovalec nakita-super pogovori, pogresal bom naso super dobro restavracijo PEACE, drugi dan smo jo nasli u nasi ulici in od takrat je nismo zamenjali, pogresal bom lastnika za izposojo koles in mopedov, ni bil samo prodajalec teh uslug, nihce ni! pogresal bom mojega prijatelja lastnika trafike haribolskega-na ves glas je vpil haribol vsakic ko me je videl in me vabil pod svoj banjan drevo, da pojemo bhajane, pogresal bom super lekarnarja, ki nama je pozdravil drisko, pogresal bom 1st class krojaca, ki je usposobil mojo rumeno borso za ponovno uporabo, pogresal bom najino spletno mesto-lastniki so bhakte-janardan prabhu, njegov brat in bratranec, in od brata stafford-bubu, kuzika...vsakic sem se pocutil kot bi prisel k svojemu dobremu prijatelju aljosi domov, k ma tud tako psicko, seveda smo jo vsi u iber crkljali, zato je u iber scrkljana, hehe...u glavnem super atmosfera na internet pointu...pogresal bom 10 dnevno bivanje u puriju, na nasi srcni ulici, kopanje in srfanje v valovih oceana, ki se je zdel bolj oseben kot kjerkoli drugje...u glavnem jokam, zato bom nehal...nocem it, u bistvu bi tle zivel...